Vila Prešeren
(Marko Pavlišič, 10.10.2006)
(Bilo objavljeno v Delu pod pisma bralcev.)
delo.si
Meje so stvar dogovora. Takšnega ali drugačnega. Nesposobni mirnega dogovora, posežejo po močnejših argumentih. Policija -> oklopljena policija -> vojska. Sicer pa nimam namena razpravljati o tem, čigav zaselek je na čigavi zemlji. Poglejmo raje bistvo tega problema.
V Franciji trenutno potekajo obsežne demonstracije proti temu, da bi lahko v prvih dveh letih novozaposlenega odpustil brez razloga. Ideja je jasna. Lažje kot je odpustiti nekega delavca, manjše je tveganje pri njegovi zaposlitvi. Vlada torej upa, da se bo za nove zaposlitve zaradi tako zamnjšanega tveganja odločilo več podjetij, s tem pa bo brezposelnost upadla.
Želim si majhno državo. Ne v geografskem smislu. Majhno državo predvsem iz vidika v kaj vse se ta država vtika in v kaj ne. Ne želim si države, ki se ukvarja s tem, kaj njeni državljani počnejo v nedeljo in česa ne.
Enega od osnovnih problemov modernih, s parlamenti in zakonodajo urejenih držav vidim v tem, da se s časom obseg birokracije in kompleksnost zakonodaje večinoma le povečujeta, kar omejuje svobodno iniciativo in duši aktivnost gospodarstva. Kaj je osnovni razlog za ta problem in kako bi bilo mogoče obseg birokracije omejiti in doseči, da bi ostala kompleksnost zakonodaje konstantna?
I propose that, while the potential of most of the 6 billion people on Earth goes to waste, we can salvage some of this potential by taking those people and putting them in an environment where they will thrive. We can nurse them, feed them, raise them and educate them to our highest standards, and in 25 years we shall have individuals who will go and create wealth on their own. This effort can be self-financed or even profitable by a cut of these subjects' own future income - income which they otherwise couldn't have at all.
Da mora evropa in z njo seveda tudi Slovenija, postati na znanju temelječa družba, že vrabčki čivkajo. Vprašanje pa je, koliko tistih, ki to geslo čivkajo naokoli, vanj dejansko verjame, koliko pa ga uporabljajo le zato, ker je to pač evropsko.
In order to protect a false sense of security, people go to great lengths to maintain traditions which would have long become a useless burden otherwise.
Reforme
(Marko Pavlišič, 04.11.2005)
Nasprotovanje reformam ni nič novega. Odpor proti spremembam je izgleda zasajen globoko v človeku. Me pa malce čudi kratkost spomina.
€150
(Tomaž Štih, 28.09.2005)
Država skrbi za mlade. Ministrstvo za okolje in prostor bo ob nakupu stanovanja mladi družini prispevalo po €150 na vsakega člana.
Bolj kot se bliža referendum o tem čigava bo RTV SLO naprej (jasno je le da ne bo več javna), bolj sem razočaran nad novinarji, še posebej tistimi na RTV, ki se jih ta referendum, še bolj pa spremljajoče debate, najbolj tičejo.
V novem zakonu o RTV Slovenija ni niti strašljivih premikov, ki jih napoveduje Majda Širca (LDS), niti pogojev za kvalitetnejši program Branka Grimsa (SDS). Nedeljo, 25. septembra, bom zato raje preživel z družino in bližnjimi.
Pravijo, da je pot v pekel tlakovana z najboljšimi nameni. Zdi se, da bo pravičniški srd dobromisleče spremenil v rablje javnega medija. Ne glede na to, katera stran zmaga, bo namreč njegova javnost za vedno izgubljena. Po referendumu bo le še medij zmagovalcev.
Kakšna je vizija neke družbe, se mnogo bolje kot iz govorov politikov, vidi iz konkretnih potez le teh. Ena takšnih konkretnih zadev je sestava sveta javne TV. Le ta nam jasno kaže, da je bila vizija tistih, ki so določilo sestavo sveta vse prej kot sodobna inovativna družba.
Nicolae Andruta Ceausescu je nekaj dni pred svojim padcem organiziral "spontane" demonstracije. Tja prisiljene množice naj bi svet in predvsem domačo javnost prepričale o njegovi moči in široki podpori ljudstva, ki da jo uživa.
Če bi mi takrat kdo dejal, da bodo letos v Sloveniji isti proletkultovski konstrukti uporabljeni za argumentiranje prisilnega članstva podjetij v gospodarski zbornici, bi ga verjetno poskušal pomiriti z: "Ne skrbi, kaj takšnega se pri nas ne more zgoditi."
Direktiva vsekakor ni nekaj, česar se bi lahko razveselil kdorkoli. Gre za lep primer evropske uradniške elite. Elite, ki je v Franciji dobila tako potrebno in zasluženo klofuto.
Močan čustven odziv, na rezultate referenduma v Franciji me je presenetil. Predvsem, ker je bilo v naprej popolnoma jasno, da Evropska ustava, kot so si jo zamislili, ne more preživeti ratifikacijskega postopka, kot so si ga zamislili.
Socialistična miselnost je utemeljena na razrednem boju. Razredni boj naj bi se dogajal med "delom" in "kapitalom". Neverjetno je, da je za današnje razmere nerazumljivo zastarel nazor še vedno glavni pogonski motor te ideologije.
Verska zapoved monogamije je v času, ko ni bilo druge zaščite, učinkovito varovala pred okužbami. Velika škoda pa je, da novodobni tradicionalisti ne razumejo tega zgodovinskega konteksta in monogamijo interpretirajo ne kot nekaj, kar ima in je imelo svojo omejeno funkcijo in namen, temveč jo vzamejo kot aksiom; kot dogmo. Zapoved, ki je nekdaj ščitila, tako danes ni več v človekov prid, temveč ga omejuje; ne glede na to, da je danes mogoč zdrav in varen seks z večimi partnerji, zagovorniki konzervatizma menijo, da je starodavna zapoved pomembnejša, kot njen namen.
Zakaj javni mediji pomenijo manj in ne več svobode v družbi.
Evropska državna (ali javna, kakor vam je ljubo) televizija pomeni nesprejemljivo vmešavanje v demokratični proces. Država se v tekmi idej s svojo monopolno močjo postavlja na stran ene politične opcije v škodo druge. Javni mediji so zato zametek totalitarizma.
Terri Schiavo je umrla. Od lakote.
Kako dober odsev naše realnosti je naša samopodoba?
Dve državi. Dve ustavi. Dva načina.
Joj mama,
neoliberalci grejo,
jaz bi jo najraje kar pobrisal čez mejo!
Ministrstvo je držalo besedo in izdalo popravljeni pravilnik o prvi pomoči v avtu, ki določa, da morajo nove pakete imeti le nova vozila. Krasno a ne da? Država se je odločila prihraniti par tisoč tolarjev vsem lastnikom avtomobilov.
Medgeneracijski dialog je dialog med generacijami, ne med vladnimi političnimi strankami.
Ministrstvo za promet je izdalo pravilnik, ki ureja, kakšno prvo pomoč je potrebno imeti v avtomobilih. Razumljivo. V primeru nesreče je dobro, da ima človek pri roki vse, kar potrebuje za oskrbo manjših ran - morda kakšen obliž ali manjši povoj.
Prav zabavno je bilo spremljati ameriške volitve. V prvi vrsti zaradi obljub, ki sta jih kandidata plasirala med svoje volilce. Že kar nekakšno običajno je, da republikanci ponujajo nižje davke.
Slovenija ima v ustavi zapisano, da je socialna država. Vendar kaj to sploh pomeni? Ali to pomeni uravnilovko, se pravi težnjo da socialno bolj ogroženi napredujejo proti povprečju, ali pomeni to zagotavljanje nekega minimalnega življenskega standarda?
On propaganda from the current administration of a world's major country.
Na parlamentarnih volitvah je SDS krepko premagala LDS. Težko pa govorimo o kakšnem večjem preobratu, saj je končni rezultat na las podoben tistemu pred 8 leti. Rezultat levi vs. desni namreč znova znaša 45:45. Kar dela politični prostor po volitvah dokaz razburkan in zanimiv, četudi prezremo hud udarec, ki ga LDS ni prav športno prenesla.
Vedno sem se nelagodno počutil, ko je bilo omenjeno, da je tiste bogatine treba močno obdavčiti, saj imajo vsega dovolj.
Moram priznati, da me je Rop z zadnjimi nastopi in izjavami kar presenetil. Zagovarjanje večjega socialnega dialoga in bolj socialne države, pač ni nekaj, kar bi mirno pripisali stranki, ki ima v imenu "liberalna".
Zaupal vam bom skrivnost. Kapitalisti so ljudje.
Spor med Vzajemno in upokojenci, ki bi ga v predvolilni vnemi ceneni populisti radi označili za dejanje surovega neo-liberalizma in s tem sebe prikazali kot nekakšnega branitelja socialne države je v resnici medgeneracijski spopad.
Črnogradnje: rušenje domov družinam ni nič drugega kot novodobno sežiganje čarovnic
Pod vplivom dogajanja, povezanega z Orionom, je vlada pohitela in poslala predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o potrošniških kreditih v nujni postopek v Državni zbor. Glede na besede, ki so padale v povezavi z afero, je predlog sprememb v bistvu majhno razočaranje. "Sell and lease back" poslov recimo sploh niso prepovedali, kar so precej odločno napovedovali. Zelo pohvalno. Prepoved bi namreč prej ali slej vodila do nekega novega zakona, ki bi znova natančneje določal, kaj dejansko sploh je prepovedano.
V mnogih državah je obdavčevanje državljanov ključna predvolilna tema. Pri nas pa se davki pogosto dojemajo kot nekaj od Boga danega, na kar ni mogoče vplivati. Zato bi bilo dobro pred naslednjimi volitvami, bodoče kandidate za izbrance ljudstva povprašati po njihovem (davčnem) apetitu.